• Vrtec je institucija, ki mora skrbeti za uresničevanje temeljnih otrokovih pravic.
• V demokratični državi zastopajo otrokove pravice starši oz. njihovi zakoniti zastopniki.
• Otrokom, vključenim v javne vrtce, država zagotavlja možnost za optimalen razvoj ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost, telesno in duševno rast.
• Optimalen razvoj vključuje možnost poglobljenega razvoja na določenem področju.
• Uresničevanje zahteve po enakih možnostih ni mogoče brez upoštevanja razlik, pravice do izbire drugačnosti, ki jo mora omogočiti organizacija življenja in dela v vrtcu.
• Pri otrocih je to povezano z vzgojo za strpnost, solidarnost in odgovornost ter s postopnim razvijanjem kritičnega duha, osebnih odločitev in avtonomne presoje.
• Javni vrtci so svetovnonazorsko nevtralni.

• Starši imajo pravico do vpogleda v programe za predšolske otroke, do obveščenosti o življenju in delu v vrtcu in pravico do zaščite zasebnosti, s povdarkom na varstvo osebnih podatkov.
• Starši imajo pravico do sodelovanja pri načrtovanju ter organiziranju življenja in dela v skupini, kar jim mora vrtec formalno omogočiti. Pri tem morajo starši upoštevati meje svojega soodločanja in ne smejo posegati v strokovno avtonomnost vrtca.
• Ob vstopu otroka v vrtec imajo starši pravico in dolžnost postopno uvajati otroka v vrtec. Za način uvajanja se dogovorijo v vrtcu.
• Starši lahko svoje interese uresničujejo s pomočjo Sveta staršev vrtca.
• Starši so dolžni redno sporočati odsotnost svojega otroka v primeru nalezljive bolezni ali posebnosti zdravstvenega statusa otroka.
• Starši otroka osebno oddajo vzgojiteljici ali pomočnici vzgojiteljice. V primeru, da hodi kdo drug po otroka, naj starši oddajo pisno pooblastilo.

Konvencija o otrokovih pravicah